01.01.2028 ni ciljni datum, ampak rok 24-mesečnega operativnega projekta, ki se začne januarja 2026 — in kdor čaka na pravilnike v 2027, bo prehod opravil pod prisilo, z napačno izbranim kanalom in s polovičnim ERP-jem.
Pravo vprašanje ZIERDED ni 'kaj je e-račun', ampak kdo v vaši organizaciji nosi odgovornost za pravočasno dostavo, kako obravnavate zavrnitve in čezmejne B2B tokove, ter koliko vas bo res stala izbira med UJP, BizBox, ddd.si in neposrednim Peppolom. Te odločitve morajo pasti do konca 2026.
Datum je fiksen, prehodnega obdobja ni
Državni zbor je 23.10.2025 sprejel Zakon o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov, ki od 01.01.2028 zahteva obvezno izmenjavo e-računov za vse poslovne subjekte v Poslovnem registru Slovenije in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost [1]. Po tem datumu papirni računi pri poslovanju med podjetji niso več dovoljeni.
E-račun po zakonu je strukturiran XML, namenjen avtomatizirani obdelavi — PDF račun ni e-račun. Pošiljanje e-računov prek e-pošte v B2B ni dovoljeno, razen kadar je prejemnik potrošnik [1]. Vse, kar 02.01.2028 prispe v B2B kot PDF priponka po e-pošti, pravno ni račun in ne sproži pravice do odbitka vstopnega DDV.
Zakon ne predvideva prehodnega obdobja, v katerem bi sočasno tekla papirni in elektronski tok. Kdor računa, da bo decembra 2027 nekdo izdal navodila, kako 'postopno preklopiti', kupuje skladnost pod prisilo.
PDF po e-pošti ni 'skoraj e-račun' — je drug proces
Razlika med PDF in eSLOG 2.0 XML ni v formatu datoteke, ampak v treh procesih, ki se zrušijo hkrati: pošiljanje, prejem in knjiženje. Pošiljanje ne gre več iz Outlooka, ampak skozi registrirano e-pot, ker e-poštni kanal v B2B ni dovoljen [1]. Prejem ni več inbox pravilo s PDF priponko — je XML routing iz vašega kanala v ERP, z obvezno potrditvijo ali zavrnitvijo v določenem roku.
Knjiženje je najgloblja sprememba. Pri PDF račun pride v računovodski servis kot slika besedila, iz katere AI ekstraktor ugiba zneske, DDV stopnje, partnerja in datume. Pri eSLOG 2.0 XML so ta polja že strukturirana — DDV osnove po stopnjah, datum opravljene storitve, sklic UPN QR, davčna številka partnerja. Ugibanja ni; je pa validacija, ki je v PDF svetu sploh ni bilo: ujemanje davčne številke proti VIES in AJPES, razporeditev DDV po f-poljih DDV-O (f21, f23, f25, f31, f32) in samodejni predlog knjižbe.
Kdor v 2026 pristopi z miselnostjo 'samo zamenjamo PDF za XML', bo januarja 2028 ugotovil, da nima ne kanala, ne routing pravil, ne politike zavrnitev — in da nihče ne ve, kdo odgovarja, ko kupec XML zavrne zaradi manjkajoče reference.
2026 je za infrastrukturo, 2027 za testiranje — obrnjen vrstni red vas pokoplje
Drugačen vrstni red vas ujame v migracijo ERP sredi decembra 2027. Mejniki za 2026: do 31.03.2026 popis tokov izdanih in prejetih računov po segmentih (B2B doma, B2B EU, B2G, B2C, samoobdavčitev, dobropisi, avansi); do 30.06.2026 izbira kanala e-poti; do 30.09.2026 nadgradnja ali zamenjava ERP, ki podpira eSLOG 2.0 izvoz in uvoz; do 31.12.2026 vzpostavljen arhiv XML z 10-letno hrambo in pravicami dostopa.
Izbira kanala ni univerzalna. Mikro izdajatelj z manj kot 20 računi mesečno najceneje pelje skozi UJP eRačune. Srednje podjetje s 50–300 računi mesečno se odloči za komercialnega ponudnika — BizBox, ZZI, ddd.si, Edicom — z routingom v več kanalov in nadzorno ploščo zavrnitev. Podjetje s čezmejnim B2B tokom mora vključiti neposreden Peppol dostop; brez tega v 2028 gradite paralelni proces za italijanske in nemške kupce.
Mejniki za 2027: do 31.03.2027 izberete top 20 kupcev in top 20 dobaviteljev ter z njimi v živo testirate odhodne in dohodne e-račune. Do 30.06.2027 napišete interna pravila zavrnitev: kdo v 5 delovnih dneh potrdi, kdo zavrne, kako se zavrnitev knjiži, kdo obvesti dobavitelja. Do 30.09.2027 testirate robne primere — avanse, dobropise, samoobdavčitev, čezmejni B2B. Zadnje četrtletje 2027 je rezerva za napake, ne za začetek projekta.
Stroškovni izračun: kanal je manjši strošek, ročni vnos je večji
Pri kanalu velja preprosto pravilo: ponudniki e-poti zaračunavajo na transakcijo (med 0,15 € in 0,80 € na izmenjan dokument), UJP eRačune za B2B v določenih režimih ostaja cenovno dostopnejši za mikro izdajatelje, ERP modul z lastnim Peppol dostopom pa ima fiksni mesečni strošek, ki se splača pri višjih volumnih. Pri 20 računih mesečno zmaga transakcijski model; pri več kot 200 računih mesečno postane ERP modul ali neposredni Peppol cenejši.
Drugi kos je interni proces in tu se ekonomika zasuka. Ročni vnos prejetega računa traja približno 6 minut — preverjanje partnerja, prepisovanje zneskov, izbira DDV stopnje, knjiženje. Pri 200 prejetih računih mesečno je to 20 ur dela, kar po realni urni postavki računovodskega kadra znaša več, kot stane celoletna naročnina na avtomatsko ekstrakcijo. AI sloj, ki prebere XML ali PDF, validira partnerja proti VIES in AJPES ter samodejno predlaga knjižbo, se povrne še pred obveznim datumom.
Infrastruktura je že tu — ni je samo še v vašem ERP-ju. Med 2015 in 2024 se je število e-računov, ki so jih proračunski uporabniki izdali drugim proračunskim uporabnikom, potrošnikom in gospodarstvu, povečalo z dobrih 461.000 na skoraj 2,2 milijona; v 2022 je e-račune pošiljalo približno 60 % podjetij z 10 ali več zaposlenimi (57 % malih, 74 % srednje velikih, 86 % velikih) [1].
Robni primeri, ki jih top 10 člankov molči
Papirni račun ostaja dovoljen pri poslovanju s potrošniki in tujimi podjetji [1]. To pomeni, da mora vaš ERP od 01.01.2028 v realnem času ločiti tok glede na status prejemnika — domači B2B v XML kanal, B2C in tuji B2B lahko po starem. Mešani modeli (frizerski salon z računi za podjetje in fizično osebo, gostinec s podjetniškimi gosti) potrebujejo avtomatsko klasifikacijo, ne ročnega odločanja.
Čezmejni B2B znotraj EU je drugi neugoden primer. Peppol je tehnično interoperabilen, a vaši italijanski in nemški kupci že delujejo v svojih nacionalnih režimih (SDI v Italiji, prihajajoči nemški B2B mandat). ViDA okvir to v naslednjih letih harmonizira, do takrat pa morate imeti kanal, ki podpira oba scenarija: odhodni e-račun za slovenskega kupca v eSLOG 2.0 in odhodni e-račun za italijanskega kupca v UBL ali FatturaPA preko Peppol točke.
Tretja kategorija so dokumenti, ki niso 'standardni' račun: avansi, dobropisi, samoobdavčitev po 76.a členu ZDDV-1, storitve iz tujine s prenosom davčne obveznosti. Vsak polni drugačna f-polja DDV-O — samoobdavčitev iz tujine napaja f31 in f32 (vstopni DDV) ter f25 (odhodni DDV pri samoobdavčitvi), domači reverse charge pa f51 in f52. Če ERP ne zna avtomatsko ločiti toka in pravilno napolniti polj, decembra 2027 računovodski servis ročno popravlja DDV-O obrazec za vsako transakcijo posebej.
Zakon ne uvaja poročanja FURS — in to je past, ne olajšava
ZIERDED izrecno ne uvaja poročanja o izmenjanih e-računih Finančni upravi Republike Slovenije in ne spreminja načina davčnega potrjevanja gotovinskih računov [1]. Veliko podjetij to bere kot 'ni nadzora'. Pomeni nasprotno: ker FURS izmenjave ne vidi v realnem času, dokazno breme skladnosti v celoti ostane na vaših knjigah IR in PR ter na arhivu XML z 10-letno hrambo.
Pri DDV nadzoru bo FURS zahteval, da iz arhiva XML rekonstruirate vsak račun, ki je vstopil v f11 (obdavčen promet), f21 in f23 (osnove po stopnjah), f41 (oproščeni promet) ali f51 (samoobdavčitev). Gotovinski računi se še naprej davčno potrjujejo po obstoječem postopku, kar pomeni vzporedna dva režima — davčno potrjevanje za B2C gotovino in e-račun za B2B. Revizijska sled — kdo je račun poslal, kdaj ga je prejemnik potrdil, kdaj knjižil, kdaj plačal — je izključno vaša odgovornost.
Kje AI računovodja spremeni ekonomiko prehoda
V svetu eSLOG 2.0 XML klasičen OCR izgubi smisel pri vnosu — polja so že strukturirana. AI sloj postane kritičen drugje: pri validaciji prejetega XML proti vašemu kontnemu načrtu, pri samodejnem predlogu knjižbe glede na partnerja in vrsto storitve, pri preverjanju DDV identifikacije proti VIES in podatkov o podjetju proti AJPES, pri prepoznavanju samoobdavčitve in pravilnem polnjenju f-polj DDV-O. V PDF svetu je vsako od teh opravil zahtevalo ročno presojo; v XML svetu jih opravi pravilo, AI pa pokrije primere, kjer pravilo odpove.
Druga stran je generiranje odhodnega e-računa. Velik kupec — trgovska veriga, državna agencija, industrijski naročnik — ima validacijska pravila prek minimalne eSLOG 2.0 sheme: zahteva specifične reference, šifre artiklov v svojem šifrantu, dodatne UPN QR podatke. AI sloj, ki te zahteve pozna in odhodni XML samodejno obogati, je razlika med računom, ki gre skozi brez popravkov, in računom, ki se vrne v zavrnitev — pri čemer plačilni rok teče šele od ponovne uspešne dostave.
Skladnost na minimumu pomeni, da XML pošljete in upate, da bo sprejet. Dejanska avtomatizacija pomeni, da prejeti e-račun pride v knjigo PR z že predlagano knjižbo, validacijo partnerja in pravilno DDV razporeditvijo, odhodni pa odide v obliki, ki jo največji kupci sprejmejo brez interventnih popravkov. Vprašanje za januar 2026 ni 'ali bomo pripravljeni do 2028', ampak 'kateri kanal e-poti, kateri ERP in kateri AI sloj smo izbrali do konca 2026' — kdor odgovor odlaga, kupuje skladnost pod prisilo in po najvišji ceni.